1. Kaj je zaščita pred puščanjem?
Odgovor: Zaščita pred uhajanjem toka (stikalo za zaščito pred uhajanjem toka) je električna varnostna naprava. Zaščita pred uhajanjem toka je nameščena v nizkonapetostnem tokokrogu. Ko pride do uhajanja toka in električnega udara ter je dosežena vrednost delovnega toka, ki jo omejuje zaščita, se bo takoj odzvala in v omejenem času samodejno izklopila napajanje zaradi zaščite.
2. Kakšna je struktura zaščite pred puščanjem?
Odgovor: Zaščita pred uhajanjem je v glavnem sestavljena iz treh delov: detekcijskega elementa, vmesne ojačevalne povezave in pogonskega aktuatorja. ① Detekcijski element. Sestavljen je iz transformatorjev ničelnega zaporedja, ki zaznavajo uhajalni tok in oddajajo signale. ② Poveča povezavo. Ojača šibki signal uhajanja in tvori elektromagnetno zaščito in elektronsko zaščito glede na različne naprave (ojačevalni del lahko uporablja mehanske ali elektronske naprave). ③ Izvršni organ. Po prejemu signala se glavno stikalo preklopi iz zaprtega položaja v odprti položaj, s čimer se prekine napajanje, kar je sprožilna komponenta za odklop zaščitenega vezja iz električnega omrežja.
3. Kakšno je načelo delovanja zaščite pred puščanjem?
odgovor:
①Ko električna oprema pušča, se pojavita dva nenavadna pojava:
Najprej se uniči ravnovesje trifaznega toka in pojavi se tok ničelnega zaporedja;
Drugi razlog je, da je v nenapolnjenem kovinskem ohišju v normalnih pogojih napetost proti ozemljitvi (v normalnih pogojih sta kovinsko ohišje in ozemljitev na ničelnem potencialu).
②Funkcija ničelnega tokovnega transformatorja Zaščita pred uhajanjem prejme nenormalen signal z zaznavanjem tokovnega transformatorja, ki se pretvori in prenese prek vmesnega mehanizma, da sproži aktuator, napajanje pa se prek stikalne naprave prekine. Struktura tokovnega transformatorja je podobna strukturi transformatorja, ki je sestavljen iz dveh med seboj izoliranih tuljav, navitih na istem jedru. Ko primarna tuljava ima preostali tok, sekundarna tuljava inducira tok.
③Načelo delovanja zaščite pred uhajanjem Tokovna zaščita pred uhajanjem je nameščena v vodniku, primarna tuljava je povezana z vodnikom električnega omrežja, sekundarna tuljava pa s sprostitvijo zaščite pred uhajanjem. Ko električna oprema normalno deluje, je tok v vodniku uravnotežen, vsota tokovnih vektorjev v transformatorju pa je nič (tok je vektor s smerjo, na primer smer odtoka je "+", smer povratka pa "-". Tokovi, ki tečejo naprej in nazaj v transformatorju, so enake velikosti in nasprotne smeri, pozitivni in negativni pol pa se medsebojno izravnata). Ker v primarni tuljavi ni preostalega toka, se sekundarna tuljava ne inducira in stikalna naprava zaščite pred uhajanjem deluje v zaprtem stanju. Ko pride do uhajanja na ohišju opreme in se ga nekdo dotakne, se na mestu okvare ustvari preklopni tok. Ta uhajalni tok se ozemlji skozi človeško telo, zemljo, in se vrne v nevtralno točko transformatorja (brez tokovnega transformatorja), kar povzroči, da transformator teče noter in ven. Tok je neuravnotežen (vsota vektorjev toka ni nič) in primarna tuljava ustvarja preostali tok. Zato se inducira sekundarna tuljava in ko vrednost toka doseže vrednost obratovalnega toka, ki jo omejuje zaščita pred uhajanjem toka, se samodejno stikalo sproži in napajanje se prekine.

4. Kateri so glavni tehnični parametri zaščite pred puščanjem?
Odgovor: Glavni obratovalni parametri so: nazivni uhajavi obratovalni tok, nazivni čas uhajavega obratovanja, nazivni uhajavi nedelovalni tok. Drugi parametri vključujejo: omrežno frekvenco, nazivno napetost, nazivni tok itd.
①Nazivni uhajavi tok Trenutna vrednost zaščite pred uhajanjem toka, ki deluje v določenih pogojih. Na primer, pri zaščiti 30 mA, ko vrednost vhodnega toka doseže 30 mA, bo zaščita odklopila napajanje.
②Nazivni čas uhajanja se nanaša na čas od nenadne uporabe nazivnega uhajanja toka do prekinitve zaščitnega tokokroga. Na primer, za zaščito 30 mA × 0,1 s čas od dosega toka 30 mA do prekinitve glavnega kontakta ne presega 0,1 s.
③Pri nazivnem uhajajočem toku v nedelujočem stanju je treba vrednost toka nedelujoče zaščite pred uhajanjem običajno izbrati kot polovico vrednosti uhajajočega toka. Na primer, če ima zaščita pred uhajanjem uhaja 30 mA, se ne sme aktivirati, ko je vrednost toka pod 15 mA, sicer lahko pride do okvare zaradi previsoke občutljivosti, kar vpliva na normalno delovanje električne opreme.
④Drugi parametri, kot so: omrežna frekvenca, nazivna napetost, nazivni tok itd., morajo biti pri izbiri zaščite pred uhajanjem toka združljivi z uporabljenim vezjem in električno opremo. Delovna napetost zaščite pred uhajanjem toka se mora prilagoditi nazivni napetosti normalnega območja nihanja električnega omrežja. Če je nihanje preveliko, bo to vplivalo na normalno delovanje zaščite, zlasti pri elektronskih izdelkih. Če je napetost napajanja nižja od nazivne delovne napetosti zaščite, se bo ta zavrnila delovati. Nazivni delovni tok zaščite pred uhajanjem toka mora biti skladen z dejanskim tokom v vezju. Če je dejanski delovni tok večji od nazivnega toka zaščite, bo to povzročilo preobremenitev in okvaro zaščite.
5. Kakšna je glavna zaščitna funkcija zaščite pred puščanjem?
Odgovor: Zaščita pred uhajanjem toka zagotavlja predvsem zaščito pred posrednim stikom. Pod določenimi pogoji se lahko uporablja tudi kot dodatna zaščita pred neposrednim stikom za zaščito pred potencialno smrtnimi nesrečami z električnim udarom.
6. Kaj je zaščita pred neposrednim in posrednim stikom?
Odgovor: Ko se človeško telo dotakne nabitega telesa in skoznje teče tok, se to imenuje električni udar. Glede na vzrok električnega udara se lahko deli na neposredni električni udar in posredni električni udar. Neposredni električni udar se nanaša na električni udar, ki ga povzroči neposreden stik človeškega telesa z nabitim telesom (na primer dotik faznega voda). Posredni električni udar se nanaša na električni udar, ki ga povzroči dotik človeškega telesa s kovinskim prevodnikom, ki v normalnih pogojih ni nabit, je pa nabit v okvari (na primer dotik ohišja naprave za zaščito pred uhajanjem toka). Glede na različne vzroke električnega udara se ukrepi za preprečevanje električnega udara delijo tudi na: zaščito pred neposrednim stikom in zaščito pred posrednim stikom. Za zaščito pred neposrednim stikom se običajno sprejmejo ukrepi, kot so izolacija, zaščitni pokrov, ograja in varnostna razdalja; za zaščito pred posrednim stikom pa se običajno sprejmejo ukrepi, kot so zaščitna ozemljitev (priključitev na ničlo), zaščitni izklop in zaščita pred uhajanjem toka.
7. Kakšna je nevarnost, če človeško telo utrpi električni udar?
Odgovor: Ko človeško telo doživi električni udar, velja, da večji kot je tok, ki teče v človeško telo, in dlje kot traja fazni tok, bolj nevaren je. Stopnjo tveganja lahko v grobem razdelimo na tri faze: zaznavanje – pobeg – ventrikularna fibrilacija. ① Faza zaznavanja. Ker je prehajajoči tok zelo majhen, ga človeško telo lahko začuti (običajno več kot 0,5 mA) in v tem trenutku ne predstavlja nobene nevarnosti za človeško telo; ② Faza izločanja. Nanaša se na največjo vrednost toka (običajno večjo od 10 mA), ki se je oseba lahko znebi, ko elektrodo udari z električno energijo z roko. Čeprav je ta tok nevaren, se ga lahko znebi sam, zato v bistvu ne predstavlja smrtne nevarnosti. Ko se tok poveča do določene ravni, oseba, ki jo udari električni udar, zaradi krčenja mišic in krčev močno drži naelektreno telo in se ga ne more sama znebiti. ③ Faza ventrikularne fibrilacije. Z naraščanjem toka in podaljšanim časom električnega udara (običajno večjim od 50 mA in 1 s) se pojavi ventrikularna fibrilacija, ki lahko povzroči smrt, če se napajanje ne prekine takoj. Vidimo lahko, da je ventrikularna fibrilacija glavni vzrok smrti zaradi električnega udara. Zato zaščita ljudi pogosto ni posledica ventrikularne fibrilacije, temveč je osnova za določanje zaščitnih značilnosti pred električnim udarom.
8. Kakšna je varnostna meja "30 mA·s"?
Odgovor: Številne poskuse in študije na živalih so pokazale, da ventrikularna fibrilacija ni povezana le s tokom (I), ki teče skozi človeško telo, temveč tudi s časom (t), ki ga tok traja v človeškem telesu, torej z varno električno količino Q=I × t, ki jo je treba določiti in je običajno 50 mA s. To pomeni, da se ventrikularna fibrilacija običajno ne pojavi, ko tok ni večji od 50 mA in trajanje toka je znotraj 1 s. Če pa se nadzoruje v skladu s 50 mA·s, ko je čas vklopa zelo kratek in je prehodni tok velik (na primer 500 mA × 0,1 s), še vedno obstaja tveganje za ventrikularno fibrilacijo. Čeprav manj kot 50 mA·s ne bo povzročilo smrti zaradi električnega udara, bo povzročilo tudi izgubo zavesti ali sekundarno poškodbo osebe, ki jo je udaril električni tok. Praksa je pokazala, da je uporaba 30 mA·s kot karakteristične vrednosti delovanja naprave za zaščito pred električnim udarom primernejša z vidika varnosti pri uporabi in izdelavi ter ima 1,67-krat večjo varnostno stopnjo v primerjavi s 50 mA·s (K=50/30 =1,67). Iz varnostne meje "30 mA·s" je razvidno, da tudi če tok doseže 100 mA, če se zaščita pred uhajanjem sproži v 0,3 s in prekine napajanje, človeško telo ne bo povzročilo smrtne nevarnosti. Zato je meja 30 mA·s postala tudi osnova za izbiro izdelkov za zaščito pred uhajanjem.

9. Katero električno opremo je treba namestiti z zaščitnimi napravami pred uhajanjem toka?
Odgovor: Vsa električna oprema na gradbišču mora biti opremljena z napravo za zaščito pred uhajanjem na čelu obremenitvenega voda opreme, poleg tega pa mora biti za zaščito priključena na ničlo:
① Vsa električna oprema na gradbišču mora biti opremljena z zaščitnimi napravami pred uhajanjem toka. Zaradi gradnje na prostem, vlažnega okolja, menjave osebja in slabega upravljanja opreme je poraba električne energije nevarna, zato mora vsa električna oprema vključevati opremo za napajanje in razsvetljavo, mobilno in fiksno opremo itd. To zagotovo ne vključuje opreme, ki jo napajajo varni napetostni in izolacijski transformatorji.
②Prvotni zaščitni ukrepi za ničelno nastavitev (ozemljitev) so še vedno nespremenjeni, kot je potrebno, kar je najosnovnejši tehnični ukrep za varno uporabo električne energije in ga ni mogoče odstraniti.
③Zaščita pred uhajanjem toka je nameščena na čelu obremenitvenega voda električne opreme. Namen je zaščititi električno opremo in hkrati zaščititi obremenitvene vode, da se preprečijo nesreče z električnim udarom zaradi poškodbe izolacije voda.
10. Zakaj je zaščita pred uhajanjem nameščena po tem, ko je zaščita priključena na ničelni vodnik (ozemljitev)?
Odgovor: Ne glede na to, ali je zaščita priključena na ničlo ali ozemljitev, je njeno območje zaščite omejeno. Na primer, "zaščitna ničelna povezava" pomeni, da se kovinsko ohišje električne opreme priključi na ničelni vod električnega omrežja in na strani napajanja namesti varovalka. Ko se električna oprema dotakne okvare ohišja (faza se dotakne ohišja), nastane enofazni kratek stik relativne ničelne linije. Zaradi velikega kratkostičnega toka varovalka hitro pregori in napajanje se za zaščito prekine. Načelo delovanja je, da se "ohišna napaka" spremeni v "enofazno kratkostično napako", da se doseže velika kratkostična zaščita. Vendar električne napake na gradbišču niso pogoste, pogosto pa se pojavljajo napake zaradi uhajanja, kot so uhajanje zaradi vlage v opremi, prekomerne obremenitve, dolgih vodov, staranja izolacije itd. Te vrednosti uhajalnega toka so majhne in zavarovanja ni mogoče hitro prekiniti. Zato se napaka ne odpravi samodejno in bo obstajala dlje časa. Vendar pa ta uhajalni tok predstavlja resno grožnjo za osebno varnost. Zato je za dodatno zaščito potrebno namestiti tudi zaščito pred uhajanjem z večjo občutljivostjo.
11. Katere so vrste zaščit pred puščanjem?
Odgovor: Zaščita pred uhajanjem toka je razvrščena na različne načine, da ustreza izbiri uporabe. Na primer, glede na način delovanja jo lahko razdelimo na napetostno in tokovno delovanje; glede na mehanizem delovanja pa na stikalne in relejske tipe; glede na število polov in vodov pa na enopolne, dvožilne, dvopolne, trižilne in tako naprej. Glede na občutljivost delovanja in čas delovanja so razvrščeni naslednji tipi: ①Glede na občutljivost delovanja jo lahko razdelimo na: visoko občutljivost: uhajalni tok je pod 30 mA; srednjo občutljivost: 30–1000 mA; nizko občutljivost: nad 1000 mA. ②Glede na čas delovanja jo lahko razdelimo na: hitro: čas uhajanja je krajši od 0,1 s; zakasnitev: čas delovanja je večji od 0,1 s, med 0,1 in 2 s; inverzno časovno: z naraščanjem uhajalnega toka se čas uhajanja zmanjšuje. Pri nazivnem obratovalnem toku uhajanja je obratovalni čas 0,2–1 s; pri 1,4-kratniku obratovalnega toka je čas 0,1–0,5 s; pri 4,4-kratniku obratovalnega toka je čas manjši od 0,05 s.
12. Kakšna je razlika med elektronskimi in elektromagnetnimi zaščitniki pred uhajanjem?
Odgovor: Zaščita pred uhajanjem toka je glede na različne načine sprožitve razdeljena na dve vrsti: elektronsko in elektromagnetno: ①Elektromagnetna zaščita pred uhajanjem toka, pri kateri je elektromagnetna sprožilna naprava vmesni mehanizem. Ko pride do uhajanja toka, se mehanizem sproži in napajanje se prekine. Slabosti te zaščite so: visoki stroški in zapletene zahteve glede proizvodnega procesa. Prednosti so: elektromagnetne komponente imajo močno odpornost proti motnjam in udarcem (prekomerni tok in prenapetostni udarci); pomožno napajanje ni potrebno; karakteristike uhajanja po ničelni napetosti in izpadu faze ostanejo nespremenjene. ②Elektronska zaščita pred uhajanjem toka uporablja tranzistorski ojačevalnik kot vmesni mehanizem. Ko pride do uhajanja, ga ojačevalnik ojača in nato prenese na rele, rele pa krmili stikalo za odklop napajanja. Prednosti te zaščite so: visoka občutljivost (do 5 mA); majhna napaka nastavitve, preprost proizvodni postopek in nizki stroški. Slabosti so: tranzistor ima šibko sposobnost prenašanja udarcev in slabo odpornost na okoljske motnje; Potrebuje pomožno delovno napajanje (elektronski ojačevalniki običajno potrebujejo enosmerno napajanje z več kot deset volti), tako da nihanje delovne napetosti vpliva na karakteristike uhajanja; ko je glavni tokokrog izven faze, se zaščita izgubi.
13. Katere so zaščitne funkcije odklopnika tokokroga uhajanja?
Odgovor: Zaščita pred uhajanjem toka je predvsem naprava, ki zagotavlja zaščito, ko ima električna oprema napako zaradi uhajanja. Pri namestitvi zaščite pred uhajanjem toka je treba namestiti dodatno napravo za zaščito pred preobremenitvijo. Kadar se kot zaščita pred kratkim stikom uporablja varovalka, mora biti izbira njenih specifikacij združljiva z vklopno-izklopno zmogljivostjo zaščite pred uhajanjem toka. Trenutno se pogosto uporablja odklopnik toka pred uhajanjem toka, ki združuje napravo za zaščito pred uhajanjem toka in stikalo za vklop (avtomatski odklopnik zračnega toka). Ta nova vrsta stikala za vklop ima funkcije zaščite pred kratkim stikom, preobremenitvijo, uhajanjem toka in prenizko napetostjo. Med namestitvijo je ožičenje poenostavljeno, prostornina električne omarice zmanjšana in upravljanje enostavno. Pomen napisne ploščice odklopnika toka na preostali tok je naslednji: Pri uporabi bodite pozorni, ker ima odklopnik toka na preostali tok več zaščitnih lastnosti, zato je treba v primeru izklopa jasno ugotoviti vzrok napake: Ko se odklopnik toka na preostali tok prekine zaradi kratkega stika, je treba odpreti pokrov, da preverite, ali so kontakti resno ožgani ali poškodovani; ko se tokokrog sproži zaradi preobremenitve, ga ni mogoče takoj ponovno zapreti. Ker je odklopnik opremljen s termičnim relejem kot zaščito pred preobremenitvijo, se bimetalna plošča, ko je nazivni tok večji od nazivnega toka, upogne, da loči kontakte, in kontakte je mogoče ponovno zapreti, ko se bimetalna plošča naravno ohladi in vrne v prvotno stanje. Če je izklop posledica napake zaradi uhajanja toka, je treba pred ponovnim vklopom ugotoviti vzrok in napako odpraviti. Prisilno vklapljanje je strogo prepovedano. Ko se odklopnik zaradi uhajanja toka prekine in sproži, je ročaj v obliki črke L v srednjem položaju. Ko je ponovno zaprt, je treba najprej povleči upravljalni ročaj navzdol (položaj za prekinitev), da se upravljalni mehanizem ponovno zapre, nato pa ga zapreti navzgor. Odklopnik zaradi uhajanja toka se lahko uporablja za preklapljanje naprav z veliko zmogljivostjo (več kot 4,5 kW), ki se ne uporabljajo pogosto v daljnovodih.
14. Kako izbrati zaščito pred puščanjem?
Odgovor: Izbira zaščite pred puščanjem mora biti odvisna od namena uporabe in pogojev delovanja:
Izberite glede na namen zaščite:
①Za preprečevanje osebnega električnega udara. Na koncu linije namestite visoko občutljivo, hitro zaščito pred uhajanjem toka.
②Za stranske vode, ki se uporabljajo skupaj z ozemljitvijo opreme, za preprečevanje električnega udara uporabite srednje občutljive, hitro delujoče zaščitne naprave pred uhajanjem toka.
③ Za preprečevanje požara zaradi puščanja in zaščito vodov ter opreme je treba za glavni vod izbrati zaščitne naprave proti puščanju s srednjo občutljivostjo in časovnim zamikom.
Izberite glede na način napajanja:
① Pri zaščiti enofaznih vodov (opreme) uporabite enopolne dvožične ali dvopolne zaščitne naprave za uhajanje toka.
② Pri zaščiti trifaznih vodov (opreme) uporabite tripolne izdelke.
③ Če sta prisotni tako trifazni kot enofazni sistem, uporabite tripolne štirižilne ali štiripolne izdelke. Pri izbiri števila polov zaščite pred uhajanjem mora biti to združljivo s številom vodov zaščitenega voda. Število polov zaščite se nanaša na število žic, ki jih lahko notranji stikalni kontakti odklopijo, na primer pri tripolni zaščiti, kar pomeni, da lahko stikalni kontakti odklopijo tri žice. Enopolne dvožilne, dvopolne trižilne in tripolne štirižilne zaščite imajo nevtralno žico, ki neposredno poteka skozi element za zaznavanje uhajanja, ne da bi se odklopila. Pri delu z ničelno žico je ta priključek strogo prepovedano povezovati z vodnikom PE. Upoštevajte, da se tripolna zaščita pred uhajanjem ne sme uporabljati za enofazno dvožilno (ali enofazno trižilno) električno opremo. Prav tako ni primerna uporaba štiripolne zaščite pred uhajanjem za trifazno trižilno električno opremo. Trifazne štiripolne zaščite pred uhajanjem ni dovoljeno zamenjati s trifazno tripolno zaščito pred uhajanjem.
15. Koliko nastavitev mora imeti električna omarica glede na zahteve stopnjevane porazdelitve električne energije?
Odgovor: Gradbišče je običajno razdeljeno po treh nivojih, zato je treba tudi električne omarice namestiti glede na klasifikacijo, to pomeni, da se pod glavno razdelilnikom nahaja razdelilnik, pod njim pa stikalna omarica, pod stikalno omarico pa je električna oprema. Razdelilnik je osrednja povezava med prenosom in distribucijo energije med virom energije in električno opremo v distribucijskem sistemu. Je električna naprava, ki se uporablja posebej za distribucijo energije. Vse ravni distribucije se izvajajo skozi razdelilnik. Glavna razdelilnik nadzoruje distribucijo celotnega sistema, razdelilnik pa nadzoruje distribucijo vsake veje. Stikalna omarica je konec sistema za distribucijo energije, nižje pa je električna oprema. Vsako električno opremo nadzoruje lastna stikalna omarica, ki predstavlja en stroj in ena vrata. Ne uporabljajte ene stikalne omarice za več naprav, da preprečite morebitne nepravilnosti pri delovanju; prav tako ne kombinirajte krmiljenja napajanja in razsvetljave v eni stikalni omarici, da preprečite vpliv razsvetljave na izpad električne energije. Zgornji del stikalne omarice je priključen na napajanje, spodnji del pa na električno opremo, ki se pogosto uporablja in je nevarna, zato je treba nanjo biti pozoren. Izbira električnih komponent v električni omarici mora biti prilagojena tokokrogu in električni opremi. Električna omarica mora biti nameščena navpično in trdno, z dovolj prostora za delovanje. Na tleh ni stoječe vode ali drugih predmetov, v bližini ni virov toplote in vibracij. Električna omarica mora biti odporna na dež in prah. Stikalna omarica ne sme biti oddaljena več kot 3 m od fiksne opreme, ki jo je treba krmiliti.
16. Zakaj uporabljati stopnjevano zaščito?
Odgovor: Ker nizkonapetostno napajanje in distribucija običajno uporabljata stopnjevano distribucijo električne energije. Če je zaščita pred uhajanjem nameščena le na koncu voda (v stikalni omarici), je mogoče okvarni vod odklopiti, ko pride do uhajanja, vendar je zaščitno območje majhno; podobno, če je nameščena le odcepna glavna linija (v razdelilniku) ali glavna linija (glavna razdelilna omarica), je treba namestiti zaščito pred uhajanjem, vendar je zaščitno območje veliko. Če določena električna oprema pušča in se sproži, bo to povzročilo izgubo napajanja celotnega sistema, kar ne bo vplivalo le na normalno delovanje brezhibne opreme, temveč bo tudi otežilo odkrivanje nesreče. Očitno te metode zaščite niso zadostne. Zato je treba povezati različne zahteve, kot sta linija in obremenitev, na nizkonapetostni glavni vod, odcepni vod in konec voda pa namestiti zaščite z različnimi karakteristikami delovanja proti uhajanju, da se tvori stopnjevano omrežje za zaščito proti uhajanju. Pri stopnjevani zaščiti morajo izbrana zaščitna območja na vseh ravneh medsebojno sodelovati, da se zagotovi, da zaščita pred uhajanjem ne bo prekoračila delovanja, ko na koncu pride do napake zaradi uhajanja ali električnega udara. Hkrati se zahteva, da v primeru odpovedi zaščitne naprave nižje ravni zaščitna naprava višje ravni ukrepa za odpravo napake. Nenamerna okvara. Izvedba stopenjske zaščite omogoča, da ima vsaka električna oprema več kot dve ravni ukrepov za zaščito pred uhajanjem, kar ne le ustvarja varne obratovalne pogoje za električno opremo na koncu vseh vodov nizkonapetostnega električnega omrežja, temveč zagotavlja tudi večkratni neposredni in posredni stik za osebno varnost. Poleg tega lahko zmanjša obseg izpada električne energije v primeru okvare in enostavno je najti mesto okvare, kar pozitivno vpliva na izboljšanje ravni varne porabe električne energije, zmanjšanje nesreč zaradi električnega udara in zagotavljanje obratovalne varnosti.